Starovidnost

Očesna leča je zelo prožna in lahko spreminja svojo lomnost ter omogoči, da slika bližnjega predmeta nastane natančno na mrežnici. Po 40. letu starosti pa začne leča izgubljati svojo prožnost in se pri gledanju na bližino ne izboči več dovolj, da bi slika nastala na mrežnici. Starejši človek zato na blizu ne vidi dovolj ostro. Pri 60. letih prožnost leče popolnoma izgine, napenjanje ciliarne mišice nima več nobenega učinka. Gre za fiziološki proces, ki poteka enakomerno pri obeh očesih, ne gledena to, ali so oči pravovidne, kratkovidne ali daljnovidne.

Pri branju, pisanju in podobnih opravilih opravljamo svoje delo na razdalji od 30 do 35 cm, rečemo ji delovna razdalja. Dokler leži bližišče poleg te točke, tovrstno delo opravljamo brez napora, ko pa je bližišče oddaljeno in preseže delovno razdaljo, pričenja tisk postajati nejasen – to je prvi znak, da oko postaja starovidno. Običajno se to zgodi med 40. in 50. letom starosti. Na začetku si ljudje pogosto pomagajo z oddaljevanjem čtiva, vendar se razdalja postopoma veča in je človek kmalu primoran obiskati okulista. Nekateri ljudje uporabljajo tudi različne trike: branje na soncu, pri večji svetlobi, vendar so uporabni le za kratek čas in niso priporočljivi.

V mnogih primerih ljudje odlašajo z uporabo očal za blizu, čeprav s tem mučijo oči, a na koncu le spoznajo, da je rešitev pregled pri okulistu. Mnenje, da ljudje z odlašanjem nošnje očal ohranijo manjšo dioptrijo, je napačno; običajno se zgodi obratno in se dioptrija še poveča.
Nekateri ljudje si pomagajo z očali, kupljenimi v trgovini ali tržnici. Taka, že izdelana očala so očem škodljiva, saj niso prilagojena zenični razdalji, ki je pri vsakem človeku drugačna, ter razliki v dioptriji levega in desnega očesa.

Zakaj pride do starovidnosti?

Očesna leča leži v vdolbini steklovine za šarenico in zenico. Pri odraslem je iz čvrstega jedra in progastih vlaken, ki so razvrščena kot listi čebule ter obdana s tanko elastično mreno. V starejših letih se vlakna starajo, leča postaja rjavkasta, kar je posledica strjevanja beljakovin. Ta fiziološki proces je glavni vzrok, da leča izgubi prožnost in postane oko starovidno.

starovidnost
starovidnost