Kratkovidnost (Myopia)

Kratkovidnost ali miopija je motnja vida, ki jo prav tako povzroča nepravilno oblikovano zrklo. Ker je zrklo po vzdolžni osi predolgo, se slika izostri pred mrežnico in je zato nejasna. Kratkovidni slabo vidijo na daljavo, a dobro na blizu. Ker je njihovo bližišče bližje kot pri normalnem očesu, predmete bolj približajo očesu, saj dobijo večjo sliko. Za gledanje na blizu potrebujejo manj akomodacije; če imajo svoje daljišče v delovni razdalji, je pa sploh ne potrebujejo. Kratkovidni svoje napake ne morejo popraviti, kajti z akomodacijo se lomna sila poveča in slika bolj odmakne od mrežnice, s tem pa je vidljivost še slabša. Pretirano približevanje kratkovidne utruja in jim povzroča bolečine. Prenapeta mišica rada omaga, zato lahko pri kratkovidnih zasledimo škiljenje navzven. Kratkovidni ljudje morajo za pomoč pri gledanju uporabiti očala, ki imajo vgrajeno razpršilno (konkavno ali -) lečo.

Daljnovidnost in kratkovidnost
Daljnovidnost in kratkovidnost

Obstajata dve vrste kratkovidnosti. Prva nastane zaradi podaljšanega zrkla, druga pa zaradi večje lomnosti optičnih lomil (roženica, ki lahko močneje lomi žarke, leča, ki prav tako lahko močneje lomi svetlobne žarke, ali pa je defektna in zavzame obliko krogle oz. se pomakne naprej).

Kratkovidnost ni nikoli prirojena, ampak običajno nastane v obdobju šolanja ali prej in napreduje vse življenje. Pri pregledu lahko zasledimo, da je takšen vid tudi z dobro korigiranimi očali zelo slab. Vedno se zapleta s spremembami na očesnem ozadju in vid nepopravljivo slabi. Zunaj je zrklo videti izbuljeno, ima jajčasto obliko, beločnica je zadaj stanjšana, tako da je lahko na nekaterih mestih sploh ni. Konvergenca je otežena, steklovina prizadeta, ker pri večanju zrkla ne raste in odstopi od podlage. V takem primeru zdravljenje ni uspešno.

Kratkovidnega spoznamo po tem, da gleda v daljavo s priprtimi vekami. Pomaga si s tem, da z vekami pripre zenici. To mu preide v navado in gleda s priprtimi očmi. Od tod je tudi ime miopija (myein v grščini pomeni mežikanje).

V primeru kratkovidne napake se vid z nošenjem očal ne popravi, ampak se dioptrija ohrani in kratkovidnost ne raste tako hitro. Zelo pomembno pri kratkovidnih je, da tisti, katerega daljišče ne leži preblizu, nosi očala samo za gledanje na daleč, za bližinska dela pa jih ne uporablja.