Korekcijska očala

Po predvidevanjih so se prva korekcijska očala pojavila v 13. stoletju v Italiji. Razvoj in uvajanje najsodobnejših materialov sta od prvih preprostih očal do danes naredila ogromen korak, saj so kakovostna očala postala visokotehnološki izdelek. Svoje je dodala še modna industrija, ki je iz njih naredila modni dodatek, ki se ga več ne sramujemo, ampak ga s ponosom pokažemo. Plastične mase in termoplastične smole, kovinske legure, plemenite kovine, jeklo ali titan v različnih kombinacijah omogočajo barvitost, praktičnost, čvrstost in lahkotnost očal novih generacij.

Korekcijska očala
Korekcijska očala

Izdelava očal se začne z oblikovanjem, nato potuje ideja v proizvodnjo, kjer izdelek naredijo. Po proizvodnji je na vrsti končna obdelava. Ko je izdelek narejen in preden gre v prodajo, pa mora podjetje opraviti še test kvalitete, ki potrdi, da gre izdelek lahko v prodajo.

DIZAJN

Dizajn okvirja za očala
Dizajn okvirja za očala

Oblikovalci izdelajo skice modelov očal, na katerih so definirane estetske podrobnosti in osnovni tehnični podatki kot so dolžina ročic, širina leč in zakrivljenost sprednjega dela okvirja. Naslednji korak je tehnični dizajn, kjer za vsak element, tudi za dekorativne detajle, delajo meritve in podrobne tehnične specifikacije. Gre za svojevrsten arhitektonski načrt očal, ki ga nato premestijo v program, ki iz načrta ustvari virtualni 3D prototip. Prvi fizični prototip izdelajo iz sintetizirane smole ter je namenjen preverjanju dimenzij, funkcij, prileganja in različnih detajlov. Nato iz materialov, ki bodo uporabljeni za izdelavo okvirjev (kovine, plastike ali injektirane plastike) izdelajo zaključni prototip. Ta je opremljen z vsemi deli in dekorativnimi detajli. Zaključni prototip pred odobritvijo in začetkom proizvodnje preverijo glede na tehnično-funkcionalne in estetske lastnosti. Celoten oblikovalski cikel traja približno leto dni. Zanimivo je, da je samo za pripravo materialov, ki se jih injektira, ter za nekatere detajle, ki se jih izdeluje s pomočjo kalupa, potrebno nekaj mesecev priprav. En kalup pa stane več tisoč evrov.

PROIZVODNJA

V proizvodnji okvirjev za očala uporabljamo več posameznih postopkov kot so GLAJENJE, GALVANIZACIJA in PREMAZ OKVIRJA.
Pred tem pa moramo vedeti nekaj o MATERIALIH, iz katerih so narejeni okvirji.

MATERIALI

Poznamo več vrst materialov, iz katerih so narejeni okvirji za očala. To so:

  • KOVINE
  • ACETAT
  • INJEKTIRANA PLASTIKA
  • POSEBNI MATERIALI

POSTOPKI PROIZVODNJE

GLAJANJE

Glajenje okvirjev za očala
Glajenje okvirjev za očala

Je tehnika zaključne obdelave, katere cilj je zgladiti površino okvirja in napraviti čist, gladek in sijoč videz. Pri tem gre za mehanično poliranje površine: ročice in sprednji del okvirja potapljamo v abrazivne materiale. Ti so v ohišjih, ki so videti kot boben pralnega stroja – cilindri se vrtijo, v njih pa se kotali vsebina, zaradi česar pride do trenja, med katerim abraziven material zgladi površino in napravi lep sijaj.

Izbira abrazivnih materialov za glajenje je odvisna od tega, kaj želimo doseči, in od materialov, ki se uporabljajo za izdelavo očal. Na primer:

  • Za kovinske dele se uporablja kombinacija strjene smole, zrezane na kocke, in fino zdrobljenega kokosovega prahu.
  • Za nekatere plastične dele, izdelane z injektiranjem v kalupe, se uporabljajo porcelanske in keramične granule.
  • Za plastiko se uporablja bukov les v obliki finega žaganja ali kockic.
  • Za blagovno znamko Persol, ki je resnično nekaj posebnega, pa se uporablja brezov les.

Postopek glajenja je sestavljen iz štirih faz:

  • groba obdelava
  • glajenje
  • poliranje
  • loščenje

Vsaka od njih traja od 15 do 20 ur; če so potrebni še kakšni posebni efekti, lahko to traja tudi do štiri delovne dni. Ko je izdelek končan, očala še ročno polirajo na kolesu, da odpravijo morebitne nepravilnosti, storjene med postopkom.

GALVANIZACIJA

Galvanizacija okvirjev za očala
Galvanizacija okvirjev za očala

Galvanizacija je postopek, s katerim se okvirje zaščiti pred korozijo, hkrati pa zagotovi konstantno debelino in kvalitetohipoalergenskega premaza. Namen postopka je estetski videz okvirja, saj omogoča uporabo želenih barv. Okvirje se potaplja v bazene z elektrificiranimi raztopinami, v katerih so raztopljene kovinske soli. Materiali se z elektrolizo nanesejo na okvirje, kar jim daje lesk, večjo odpornost in dragocenost. Za ta namen uporabljajo nikelj, rutenij, nikelj-kositer in druge dragocene materiale kot sta, na primer, zlato in paladij. Paladij omogoča zaključni, “srebrno-kromiran” videz okvirjev.

PREMAZI ZA OKVIRJE

Premazi za okvirje očal
Premazi za okvirje očal

Proces nanašanja zaključnega premaza najpogosteje velja za kovinske okvirje in okvirje iz injektirane plastike ter je izjemno pomemben za dekorativni in estetski videz okvirja. Preden se okvirje ročno namesti na linijo za zaključne premaze, se jih opere, z njih odstrani vse maščobe ter nato posuši v pečicah. 70% postopka nanašanja zaključnih premazov je avtomatiziranega, ostalo je ročno delo. Pri slednjem sta nesporna pomen in vloga zaposlenih; to še posebej velja pri razvijanju barv in kreiranju, ko je potrebno ustvariti različne barvne nianse, ali nanesti poseben premaz le na posamezen detajl. V vsem, kar dela, se Luxottica trudi zadovoljiti izjemno visoke tehnične standarde kvalitete, zagotoviti obstojnost in dolgotrajno uporabo okvirjev ter jih zaščititi proti koroziji, s čimer preprečijo tudi probleme z alergijami.

KONČNA OBDELAVA OKVIRJEV

Končna obdelava okvirjev za očala
Končna obdelava okvirjev za očala

Končna obdelava je postopek, pri katerem je v prvem planu element finega ročnega dela – še vedno namreč ne poznamo tehnologije, ki bi pri tem delu lahko zamenjala človeško roko. Drugi del zaključne dodelave je ročno nanašanje premaza na logotipe in druge elemente. To delajo z brizgalko.
Ena od posebnih dodelav je okraševanje s kristali Swarovski, ki jih ročno lepijo drugega za drugim.
Za lepljenje navadnih cirkonov je potrebno manj ročnega dela.

TESTI KVALITETE

S standardi, ki predpisujejo osnovne zahteve za okvirje očal in mednarodni standardi kvalitete za dioptrijske pripomočke preverjajo fiziološko kompatibilnost (da bi izločili materiale, ki povzročajo alergije ali zastrupitve, npr. nikelj), testirajo udobnost dimenzij (oddaljenost med lečama, dolžina ročic) in celo vrsto drugih pomembnih parametrov. Poleg testov, s katerimi se preverja zadovoljevanje mednarodnih standardov, so vsa dioptrijska in sončna očala podvržena tudi internemu sistemu nadzora kvalitete, katerega cilj je zagotoviti izjemno kakovost okvirjev in leč.
Opis najpomembnejših testov okvirjev, ki jih morajo opraviti, preden gredo očala v prodajo:
Test odpornosti se izvaja s pomočjo Charpyjevega nihala. Pri tem materiale, iz katerih izdelujejo okvirje, podvržejo udarcem različno težkih uteži, da bi preverili, kako so odporni in kaj jih lahko zlomi. Istočasno poseben program izračunava energijo, ki jo material absorbira do točke lomljenja ter vse to prikaže z grafom.

QUV simulira obrabljenost očal po dveh letih nošenja. Cilj tega testa je, da se potrdi obstojnost lakiranih delov po ciklusu pospešenega staranja, ki je posledica izpostavljanja materiala ultravijoličnim žarkom in kondenzirani vlagi.

Test utrujenosti preverja pravilno funkcioniranje ročic in sklepnega mehanizma. Izvaja se tako, da se ročice izpostavijo 25.000 ciklusom odpiranja in zapiranja brez lomljenja, poškodb ali izgube funkcij, obrabljenosti posameznih sklepnih delov ali pomembni ohlapnosti vijakov. V drugem tipu testa se ročice zarotira, s čimer se testira tudi celotna struktura očal. Ta test izvajajo na dva načina: pri klasičnem načinu se očal ne blokira, medtem ko pri interno patentiranem načinu, ki je mnogo bolj zapleten, očala blokirajo na mostu, s čimer postane preverjanje še bolj zahtevno.

Nano test praskanja meri elastičnost premaza, ki varuje leče pred praskami in je primeren za ugotavljanje odpornosti leč zaradi premaza.
Natančna orodja uporabljajo Filmetrics, sondo, s katero se meri gostota premaznih plasti, Fischerscope, ki meri gostoto galvanizacije plasti in SmartScope, ki meri preciznost komponent na tisočinke milimetra.

Test CASS preverja, če ni na okvirjih, ki jih za 24 ur potopijo v raztopino umetnega znoja, kakšnih nepravilnosti, variacij barv ali korozije.