Daljnovidnost (hypermetropia)

Daljnovidnost in kratkovidnost

Daljnovidnost ali hipermetropija je motnja vida, ki jo povzroča nepravilno oblikovano očesno zrklo. Pri tej motnji vida je zrklo po vzdolžni osi prekratko, zato se slika, ki jo oko vidi, izostri za mrežnico. Pri daljnovidnosti oko predmetov v daljavi ne vidi jasno, če se temu ne prilagodi očesna leča (akomodacija leče). Še z večjim naporom […]

         Preberi vse...              Daljnovidnost (hypermetropia)

Astigmatizem

astigmatizem

Astigmatizem je očesna okvara, pri kateri prihaja do razlike v ukrivljenosti roženice med vodoravno ali sagitalno in navpično ali tangentno linijo. To povzroči neenakomerno lomljenje svetlobe, kar ima za posledico popačeno oz. nejasno sliko. Tako napako korigiramo s cilindričnimi lečami. Astigmatizem se lahko pojavlja skupaj s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo ali starovidnostjo. Ukrivljenost roženice je lahko pravilna […]

         Preberi vse...              Astigmatizem

Starovidnost

starovidnost

Očesna leča je zelo prožna in lahko spreminja svojo lomnost ter omogoči, da slika bližnjega predmeta nastane natančno na mrežnici. Po 40. letu starosti pa začne leča izgubljati svojo prožnost in se pri gledanju na bližino ne izboči več dovolj, da bi slika nastala na mrežnici. Starejši človek zato na blizu ne vidi dovolj ostro. […]

         Preberi vse...              Starovidnost

Anatomija očesa

Prerez očesa

Oko je organ vida, ki zaznava svetlobo. S pomočjo očesa se zunanji dražljaji preko živčevja prenesejo v možgane, ki te impulze pretvorijo v sliko. Slika, ki nastane v možganih, je v bistvu naše vidno zaznavanje – dojemanje zunanjega sveta. Oko sestavljajo varovalni organi: trepalnice, veka in obrv ter očesno zrklo. Oko deluje kot nekakšen fotoaparat. […]

         Preberi vse...              Anatomija očesa

Kratkovidnost (Myopia)

Daljnovidnost in kratkovidnost

Kratkovidnost ali miopija je motnja vida, ki jo prav tako povzroča nepravilno oblikovano zrklo. Ker je zrklo po vzdolžni osi predolgo, se slika izostri pred mrežnico in je zato nejasna. Kratkovidni slabo vidijo na daljavo, a dobro na blizu. Ker je njihovo bližišče bližje kot pri normalnem očesu, predmete bolj približajo očesu, saj dobijo večjo […]

         Preberi vse...              Kratkovidnost (Myopia)

Barvna slepota (daltonizem)

barvna-slepota

Eden najpomembnejših delov očesa je mrežnica, ki se je razvila iz možganov, in vsebuje največ čutilnih celic za svetlobo in barvo. Notranja plast mrežnice je sestavljena iz desetih plasti, vendar so funkcionalno pomembne le tri, ena od teh pa vsebuje paličnice in čepnice. Paličnice so občutljive na svetlobo in so bolj aktivne pri šibki svetlobi, […]

         Preberi vse...              Barvna slepota (daltonizem)

Zelena mrena (glavkom)

Zelena mrena

Zelena mrena je poškodba vlaken očesnega živca, ki jo najpogosteje povzroči povišan očesni pritisk. Pojavi se neboleče in neopazno. Naraščanje slepote se zazna šele takrat, ko že močno napreduje. Vid lahko ohranimo le s pravočasnim odkritjem glavkoma ter dolgotrajnim zdravljenjem. Na nastanek glavkoma vplivajo različni rizični dejavniki kot so: povišan očesni pritisk, starost, glavkom pri […]

         Preberi vse...              Zelena mrena (glavkom)

Siva mrena (katarakta)

Siva mrena (katarakta) je eden najpogostejših vzrokov za moten vid pri odraslih. Obolenje je s starostjo vse pogostejše in po 65. letu starosti ima sivo mreno že več kot polovica ljudi. Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnjave, ki se pojavijo v očesni leči in se nahajajo neposredno za šarenico. Naloga leče je […]

         Preberi vse...              Siva mrena (katarakta)

Poškodbe čutila za vid

Poškodbe očesa so pogostejše, kot bi pričakovali glede na velikost organa in njegovo razmerje do telesne površine ter razmeroma dobro zaščiteno lego v očnici. Do poškodb lahko pride kjer koli: na delu, doma, v prostem času, pri športu, v prometu, … in se lahko zgodijo ljudem vseh starosti. Pri očesnih poškodbah je ogrožen vid, zato […]

         Preberi vse...              Poškodbe čutila za vid