Barvna slepota (daltonizem)

Eden najpomembnejših delov očesa je mrežnica, ki se je razvila iz možganov, in vsebuje največ čutilnih celic za svetlobo in barvo. Notranja plast mrežnice je sestavljena iz desetih plasti, vendar so funkcionalno pomembne le tri, ena od teh pa vsebuje paličnice in čepnice. Paličnice so občutljive na svetlobo in so bolj aktivne pri šibki svetlobi, čepnice pa so občutljive na barvo in so aktivne pri močni svetlobi.

Človeško oko je sposobno razbrati več barvnih odtenkov. Svetlobni žarki v receptorjih mrežnice izzovejo fotokemijske procese, katerih mehanizem še ni povsem znan. Vsaka barva vzdraži vse vrste, vendar različno močno. Občutek barve dobimo zaradi razmerja med vzdraženostjo posameznih fotoreceptorjev. Če so vse tri vrste receptorjev enakomerno vzdražene, imamo občutek bele barve.

Ljudje z motnjami pri zaznavanju barv imajo slabše razvit sistem. To napako imemnujemo delna ali popolna barvna slepota. Pri delni slepoti je slabše razvit sistem za ločevanje rdeče ali zelene barve, ali pa teh barv sploh ne vidijo. Anopi pa od barvnega spektra vidijo samo rumeno in modro barvo.

Motnje pri zaznavanju barv ima 10% moških; od teh je 4% rdeče-zeleno barvno slepih, ostali pa barve slabše zaznavajo. Za razliko od moških ima samo 1% žensk motnje pri zaznavanju barv. Popolnoma barvno slepi tudi podnevi ne vidijo črno-bele slike, na podlagi tega je slabša tudi ostrina vida.

Barvna slepota je dedna bolezen, ki se prenaša s kromosomi, natančneje s kromosomom x.

barvna-slepota
Test, s katerim se preveri barvna slepota.